Psihoterapevti DZ pozivajo h glasovanju za zakon o psihoterapevtski dejavnosti

Na današnji okrogli mizi z naslovom Tudi psihoterapija rešuje življenja so sodelovali predstavniki Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Zveze organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije, Slovenskega združenje za psihoterapijo in svetovanje, Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Univerze Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana in Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.

Poslance so pozvali, naj predvolilni čas ne bo čas praznih obljub, ampak priložnost za izkazovanje skrbi za najranljivejše, ki so v hudih stiskah. Pripadnike drugih strok pa so opozorili, da v teh časih ne bi smelo biti več prostora za prerivanja in napade, ampak za sodelovanje. "Poslanci imajo prvič možnost, da so del zgodovinskega prelomnega trenutka in prvič po 20 letih javno pokažejo, da jim je mar za trpeče in najbolj ranljive," so zapisali v izjavi za javnost.

Predstavnik društva Altra Tilen Recko je dejal, da je nesprejemljivo, da bi uporabniki ostali brez zakona. Ureditev področja je po njegovih besedah nujna za dostop dolgotrajno izključenih oseb s težavami v duševnem zdravju do storitev, ki so jim bile do sedaj večinoma nedostopne. "Društvo in naši uporabniki pričakujemo, da bodo vse vpletene stroke sodelovale pri temu, da zakon zaživi in koristi tistim, za katere je napisan - ljudem," so zapisali njegove besede.

Podpredsednik Zveze pacientov organizacij Slovenije Franci Gerbec je odločevalce pozval, da je za izvedbo akcijskega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja treba vključiti vse razpoložljive in tudi nove strokovnjake, zdravstvene in socialne delavce, pa tudi nevladne organizacije s tega področja. Pri izbiri psihoterapevta pa je najbolj pomembno, da ljudje na pomoč ne čakajo več let.

Predsednica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Ksenja Kos je poudarila, da je treba psihoterapijo obravnavati kot samostojno znanstveno vedo in kot samostojen poklic. Pričakuje, da bodo z zakonom postavljeni jasni kriteriji za strokovno delo psihoterapevtov, kar je tudi ključno za nadaljnji razvoj psihoterapije, za zaščito uporabnikov ter za zagotavljanje kakovosti in strokovnosti. Dodala je, da zakon v tej fazi ni optimalen in da so mogoče izboljšale, kljub temu pa zveza sprejem zakona podpira.

Psihiater Miran Možina je izpostavil pomembnost sprejema zakona za ljudi in da se je treba zgledovati po državah, kjer je psihoterapija bolj razvita. Nemški in avstrijski zgled kažeta, da zakonska ureditev psihoterapije kot samostojnega poklica izboljša dostopnost in kakovost psihoterapevtskih storitev. "Prizadevamo si torej, da psihoterapija za slovenske državljane ne bo samo v rokah omejenega kroga psihiatrov in kliničnih psihologov, temveč da se ta krog razširi z visoko usposobljenimi poklicnimi psihoterapevti," je dejal.

Predstavnica ljubljanske Teološke fakultete Saša Poljak Lukek pa je poudarila, da zakon o psihoterapiji ocenjujejo kot nujen in dolgo pričakovan korak k sistemski ureditvi področja, ključnega za varovanje in krepitev duševnega zdravja v Sloveniji. Meni, da so predlagane rešitve dobre, ker omogočajo nadaljnji razvoj psihoterapevtske znanosti pri nas, poleg tega pa jo regulira kot zdravstveno dejavnost, kar je iz vidika zaščite klientov dobro.